Jaslice ponazarjajo Kristusovo rojstvo. Skozi čas, so uporabljali jaslice na dva načina, ki sta si različna le v odnosu do dogodka. Prvi skuša upodobiti ta sveti dogodek kot zgodovinski akt, čim bolj verno, tudi s prikazovanjem vzporednega dogajanja, drugi način skuša prikazati Kristusovo rojstvo kot božjo skrivnost, kot misterij. V prvem načinu polagajo Jezuščka v jasli, v drugem na oltar. Pri obeh načinih skušajo jaslice ohraniti čim popolnejši zgodovinski spomin, le, da je pri drugem načinu vzpostavljen še filozofski odnos do dogodka.

V času, ko nastanejo prve freske in kasneje plastične upodobitve Jezusovega rojstva, nastajajo tudi druge freske, ki prikazujejo razne pomembne dogodke iz zgodovine krščanstva to je, spričo splošne nepismenosti, tako imenovana BIBLIJA REVNIH.

Upodabljanje Kristusovega rojstva se začne že v starokrščanskih katakombah in tudi kasneje. Slikovno je pri nas morda najstarejša upodobitev Kristusovega rojstva na pečatniku Benediktinskega samostana v Gornjem gradu, iz 13. Stoletja. Vendar to še niso bile jaslice, kakršne imamo v mislih, plastične ali žive, doma ali v cerkvi.

Prve jaslice »v živo« je uprizoril Frančišek Asiški leta 1223, v svoji votlini nad vasjo Greccio v Italiji. Pri nas so prve jaslice postavili v Ljubljani jezuiti, leta 1644.

Kakšen je bil slovenski odnos do jaslic morda najlepše opiše Oton Župančič v svoji pesmi SLOVENSKI STROP.

SLOVENSKI STROP

Oton Župančič