Gasparijeve razglednice

Maksim Gaspari (1883-1980) nam je v svojem dragocenem opusu razglednic zapustil okoli 500 različnih motivov. Veliko razglednic je iz prve svetovne vojne, ko so slovenski fantje na bojišča prejemali razglednice od svojih domačih. Upodabljal je krščanske praznike in ljudske običaje okrog Božiča in Velike noči. Na razglednicah so pogosto podobe slovenskih deklet in fantov v narodnih oblačilih. Gaspari velja za vernega kronista ljudskega življenja in navad, sveta, ki ga več ni.

Njegove razglednice so z pričetkom tega stoletja utonile v pozabo. Veliko ljudi starejše generacije se nostalgično spominja, kako so dobivali pošto od sorodnikov, znancev in prijateljev, ter jih zbirateljsko zatikali za kredence in okvirje ogledal. Posebno veseli so bili Gasparijevih razglednic Slovenci v tujini. Saj jim je vse, kar je prišlo iz Slovenije, obujalo spomine na zibelko domovino.

December je mesec, za katerega je Gaspari upodobil največ razglednic o pomembnem krščanskem dogodku in vseh navadah in običajih, ki spremljajo božične praznike. Ob nastopu adventa se prižge prva svečka na adventnem venčku in pričnejo se priprave na postavitev jaslic na božični večer. Na ta večer so včasih vlivali svinec ali vosek v hladno vodo. Oblike, ki so nastale, naj bi razkrivale prihodnost. Na ta večer se je molilo, kropilo z žegnano vodo in kadilo z dišečim kadilom za blagoslov doma in ljudi. Res lepe so razglednice, ki ponazarjajo »hišo« kot osrednjo sobo v hiši, kjer so v »bogkovem kotu« stale jaslice, nad njimi pa na vsako stran razpela krščanske podobe.

Za vse, ki bi želeli Gasparijeve razglednice, so po dolgih letih na voljo v petih motivih, ki prikazujejo božično-novoletne praznike. Sveta družina – GLORIA IN EXCELSIS DEO! in Rojstvo, Slovenska madona sta razglednici, na katerih ja Gaspari naslikal rojstvo Jezusa.

Razglednica Tepežkanje je spomin na praznik nedolžnih otročičev. Nekoč so se tepežnega dne najbolj veselili prav otroci. Tepežni dan, ki je 28. decembra, je bil namreč edini dan v letu, ko so lahko s šibo, vejami ali palico tepežkali odrasle. Tepežkanje je bilo v času naših babic in prababic blagoslov, ki naj bi z narave, to ponazarja šiba, prehajal na ljudi. Starejšim naj bi prinesel zdravja, dekletom izpolnil željo za dobro možitev, živalim v hlevu dobro rejenje, celo po deblih dreves so švrknili, da bi naslednje leto bogato obrodila.

Ljudski godci, koledniki je naslednji motiv, ki je značilen za božično-novoletno obdobje. Koledniki so hodili od hiše do hiše in voščili vse dobro, zdravja in sreče. Razglednica predstavlja godce, kakršni so bili značilni za takratno življenje na podeželju.

Sveti trije kralji – z lectom, majoliko in rožmarinom. Oblečeni so v preprosta oblačila in pokriti s polhovkami, za katerimi je zataknjen značilen slovenski šopek.

Gaspari je v svojih delih upodabljal slovenske običaje in jih tako približal širši publiki. Navdih je zajemal iz domoljubja in ljudske folklore. Zato so nam liki in motivi tako domači in marsikomu obudijo spomin na otroštvo.

Pripravil: Robert Kužnik, 22. 11. 2020.

Foto: arhiv Studio Zibka