Slovenske narodne jaslice
Papirnate jaslice je Maksim Gaspari ilustriral leta 1919 na pobudo Ivana Zormana, prvega predsednika Narodne galerije in ustanovitelja Umetniške propagande. Z Gasparijem sta sodelovala že pri izdajah in tiskanju razglednic, ki jih je umetnik ustvaril. Poznanih je okoli 500 različnih motivov razglednic. Preden je Gaspari naredil ljudske jaslice je že na več svojih razglednic upodobil prizor priprave in postavljanja jaslic v bogkov kot. Natančno in slikovito so prikazani dogodki v adventnem času in času pred Božičem.
Slovenske narodne jaslice so izhajale v letih od 1924 do 1926 v založbi Zormanove Umetniške propagande in so bile tiskane na klasični kamnotisk oziroma litrografiji. To je posebna tehnika tiska, pri kateri je Gaspari s peresom in litografskim tušem na več litografskih kamnov narisal celotno figuraliko. Nato je sledil tehnološki postopek, ki so ga morali opraviti litografski mojstri Blaznikove tiskarne, še le nato je mojster Gaspari določil barve. Vsaka barva je bila odtisnjena na svoj kamen. Pri nanašanju barvnih lis na posamezne kamne je bilo potrebno paziti, da so se le-te ujemale z risbo. Ko so bile barve odtisnjene na list, so odtisnili še risbo, da je barve povezala v celoto.
Na Slovenskem je bilo v tistem času veliko različnih jaslic, predvsem iz tujine. Prevladovale so papirnate jaslice, premožnejši pa so si lahko privoščili glinene ali lesene jaslice. V tej poplavi tujega kiča, so nekateri slovenski umetniki ustvarili slovenske jaslice. To so bili Tone Kralj, France Gorše, Bara Remec, Aleksa Ivanc in Janko Testen. Gaspari pa je bil med prvimi, ki je pripravljal narodne jaslice, ki bi prišle v vsak slovenski dom. Začelo se je kmalu po prvi svetovni vojni, ko je povsod vladalo navdušenje nad novo državo, Kraljevino SHS.
Papirnate jaslice so bile natisnjene na 6 polah velikosti 40 krat 30 centimetrov in enem dvojnem listu velikosti 60 krat 30 centimetrov. Prodajali so jih v trgovinah v polah ali kot priloga časopisu Domoljub. Papirnate jaslice niso bile drage in so bile dostopne širšemu krogu ljudi. Ker niso bile obstojne in so se lahko hitro poškodovale, je bilo figure lahko preprosto zamenjati z nakupom nove pole. Narisal je 70 različnih likov, ki so predstavljale celoto. Osrednja figura je hlevček v njem stojita Sveti Jožef v kožuhu in s polhovko in Marija v ljudski noši z belim predpasnikom ter se sklanjata nad Jezuščkom. Okrog hlevčka so pastirji, kmečke žene in dekleta, očanci s pipami v ustih, muzikantje v kožuhih in polhovkami, kočija in gosposki par, ovce, zajci, psa, race, kozi, kravi, Sveti trije kralji, spremstvo. Nad hlevčkom sta angela in eden nosi napis – Slava bogu na višavi, drugi s trobento naznanja veseli dogodek, rojstvo Jezusa. Na vrhu hriba pa stoji mesto Kranj. Gaspari je izredno dobro rekonstruiral starodavno podobo mesta. V ozadju mesta pa zvezda repatica z narezanim repom. Gasparijevi liki so oblečeni v slovenske ljudske noše in takratna oblačila ter hitro je prepoznati like, ki jih je umetnik upodobil na tolikih slikah, ki jih je ustvaril. Tako pred kočijo stopata France Prešeren in Primičeva Julija. Čisto levo prihajata mati in otrok. Po mojem mnenju sta to mali Maksim in njegova mama. Ta lik vidimo na mnogih razglednicah. Za kompletno figuraliko papirnatih jaslic je Gaspari narisal načrt.
Po nakupu jasličnih pol v trgovini ali na sejmu je družino čakalo še veliko dela s pripravo božičnih kotnih jaslic. V adventnem času so večere preživljali s pripravo jaslic, preden so jih postavili v zanje namenjen bogkov kot. Figure so nalepili na trši papir, izrezati vsak lik in na zadnji strani nalepiti leseno palčko, da so figure zapičili v mah. Mah je bilo potrebno pravočasno nabrati in posušiti. Na božični večer so na posebno poličko v bogkovem kotu pritrdili božični prt, takrat so bili v večini papirnati prti. Na to so postavil božične jaslice, ozadje pa obdali s smrekovimi vejami.
Gasparijevih narodnih jaslic kasneje niso več izdelovali. Danes so izredna redkost in kot take so lep spomin na slovensko narodno zavest v tistem času. Veliko zaslugo za ohranitev Gasparijevih jaslic ima Marjan Marinšek, ki je bil prijatelj Maksima Gasparija in vnet zbiralec njegovih razglednic, ilustracij in slikovnih oprem v knjigah. Gasparijeve slovenske narodne jaslice so lepo in ekskluzivno darilo nekomu, ki so mu narodne in krščanske vrednote blizu.
Vir: Marjan Marinšek: Slovenska pravljica Maksima Gasparija, del 2, Gasparijeve razglednice, ilustracije in jaslice, Koper: Ognjišče 2007. Fotografija: Peter Marinšek.
Pripravil: Robert Kužnik, Cerknica , 16.11.2018
